Beloglavi jastreb ali Bjeli sup

OPIS:


Poletnih dni je konec, temperature vztrajno padajo in dan je zmeraj krajši, tako da sem si spet vzel čas za eno kratko objavo, iz poletnih dni.
Govora bo Beloglavem jastrebu, ki sem jih imel priložnost videti na hrvaški obali.
           Gre se za izredno veliko ptico, ki v letu zgleda tako velika, da jo je praktično nemogoče zamenjati s katerokoli ptico. Ta vrsta se v času gnezditve ustavi tudi v Sloveniji. Jastreb lahko doseže velikost čez krila okoli 3 metre zato je praktično nezamenljiv v zraku.

Velikost Beloglavih jastrebov je 95–110 cm z razponom kril 230–295 cm, tehta pa 6 do 10 kg, po izgledu pa je tipičen jastreb z belo glavo, z zelo širokimi krili in kratkim repom. Majhno glavo, ki je za razliko od rjavega jastreba poraščena z belim puhom (odtod njegovo ime), med letom obrača sem ter tja, ker išče hrano - mrhovino.

 Je družaben in kolonijski (do 200 ptičev), čeprav je njegovo oglašanje še najbolj podobno godrnjanju in sikanju.

Pri odraslih sta zgornja in spodnja stran svetle (drap) barve z belkasto črto na podperutnih krovcih. Najlažje jih spoznamo po beli puhasti glavi. Letalna peresa so črna, prav tako repna peresa, ostala pa so rjava. Kratke noge so medlo rožnate, prsi in trebuh rjavkastorumena in progasta.

Beloglavi jastrebi gnezdijo od januarja do junija. Njihova gnezda so kupi vejevja na skalnih policah ali v špranjah. Eno jajce valita okrog 50 dni tako samec kot samica. Mladiči so puhasti gnezdomci.

Populacija beloglavih jastrebov v Evropi upada zaradi onesnaževanja in podnebnih sprememb, čeprav so ga (že po izginotju) uspešno spet naselili v Franciji in Italiji. V glavnem se zadržuje na goratih področjih, pa tudi na nenaseljenih nižinah, gnezdi pa v skalovjih gora jugovzhodne Evrope, severne Afrike in Azije. Na otoku Cresu, je zaščiteno področje kot rezervat beloglavih jastrebov. Tam jadra nad območjem med Orlecom in Belim. V Sloveniji ga pogosto lahko vidimo na področju Breginjskega kota in Stola, kjer ima pot v Italijo, prav tako pa nekateri gnezdijo tudi na Volovji reber v bližini Ilirske Bistrice.

Te ptice lahko opazite v mestu Bjeli na Cresu in pa po pečinah, ki se nadaljujejo ob obali, je pa zelo težko dostopen teren v kolikor nimate čolna. Vse je bilo fotografirano na Hrvaškem morju.

OSTALA GALERIJA:

OPREMA: Canon 1D X mark II+ Canon EF 500mm f4 L IS II USM+ telekonverterji 

Vse je bilo fotografirano s čolna, hvala Matej :)

Začetek poletnih dni 2016

OPIS:


          Po dolgem času se vam ponovno oglašam z nekaj fotografijami, ki jih zaradi pomanjkanja časa žal nisem uspel naložiti vendar nisem pozabil na vas dragi bralci dnevnika.
Kljub pomanjkanju časa sem vseeno preživel, kar nekaj časa v naravi v različnih pokrajinah, ki so bile vsaka po svoje seveda zanimive.


Od Italije do Prekmurja je bilo prevoženih kar nekaj kilometrov vendar se je po svoje vse izplačalo.
V galeriji bom objavil peščico fotografij, ki so bile zajete na tej poti.




Največ aktivnosti je bilo od perjastih živali, ki so me spustile dokaj blizu spodaj pa lahko pogledate kaj je nastalo.

GALERIJA:

Fotografirano praktično ponoči, ki sem videl samo obrise srnjaka, da sem lahko ostril na glavo. ISO 20,000

OPREMA: Canon 7D mark II + Canon 1DX mark II + 500mm f4L II IS USM + Canon 70-200mm f2.8L IS II USM + konverterji 1,4-2,0 + stojalo+maskirni pripomočki

Žličarka - Common Spoonbill - Platalea leucorodia

OPIS:

 Ko te zjutraj v naravi presenetijo 3 ptice, ko jih na hitro zamenjaš za bele čaplje izkažejo za žličarke, sem takoj spoznal, da bo ta dan še poln ptičje aktivnosti.
Poleg samih ptic se je počasi začel tudi prelet različnih poletnih ptic, ki se ustavljajo v Sloveniji in bližini.
Poleg vsega pa je prišel tisti čas, ko se ptički ženijo in tako malo manj namenijo pozornost samim obiskovalcem narave in pa fotografom.


Kot sem že omenil sem imel priložnost opazovati 3 žličarke, ki so praktično stalno hodile skupaj in mešale vodo, s tem pa iskale hrano.

Že kot poznano ptice veljajo za zelo pametne.
Žličarke so pa to samo še dokazale s skupno formacijo pri iskanju rakce, črvov in ribic.
V skupini brodijo po vodnih površinah in tako si povečajo možnost po večjem ulovu.

 Že med samim lovom izrazijo svojo eleganco in stil, ki je praktično takoj prepoznaven že na daleč, ko opaziš to vrsto, saj s svojimi žličarskimi kljuni brodijo po vodnih površinah brez prestanka.

Žličarka je svoje ime dobila po črnem, žličasto oblikovanem kljunu. Prepoznavna je tudi po beli naglavni čopi in po rumenkasto obarvanem oprsju, ki se pojavi v času gnezdenja. V letu jo prepoznamo po iztegnjenem vratu in nogah.
Njena gnezdišča se nahajajo v jugozahodni in jugovzhodni Evropi, posamezne kolonije pa najdemo tudi na Nizozemskem, v srednji Evropi in ob Črnem morju. V Sloveniji je redek gost, občasno se pojavi na preletu.

Višino lahko doseže nekje okoli 100cm.
Sama teža odraslega osebka tehta nekje okoli 1,2kg. Razpon kril pa meri tudi do 135cm.

Samca se lahko loči po samem prsnem delu po njegovem izrazito rumenkastem perju.

Običajno znese od 3-6 jajc, ki pa za njih skrbita oba sorazmerno.

 Ko se mladiči izvalijo jih hranita okoli 26 dni izmenično oba starša.

Za to vrsto obstajajo tudi tri podvrste:

- Platalea leucorodia leucorodia
- Platalea leucorodia balsaci
- Platalea leucorodia archeri

   

      

 

 

 

OPREMA:  Canon 7D mark II + Canon EF 500mm f4 L IS II USM + 2x telekonverter ( vse fotografije na 2x telekonverter)

Živali v zimskem času

OPIS:

 Kljub slabemu vremenu, ki je bil prisoten dalj časa na živalsko vrsto ni imel posebnega učinka.
Sneg , dež , megla in mraz ponavadi vpliva samo na fotografe in obiskovalce narave.
Te dni je še posebno za izkoristit kajti žival je manj pozorna in pa tudi razlogov za nemir je manj.

Na poljih so se srne začele zadrževati v tropih in tako si delijo svojo toplino za preživetje v zimskih dneh.
Na Barju jih je bilo mogoče našteti tudi okoli 80 primerkov v skupini.

Kljub meglenem dnevu je vseeno potrebno poskrbeti za prehrano in pa pretegniti noge.
Res pa je da to fotografom zelo otežuje zajem fotografije, saj je kvaliteta samega izdelka vedno vprašljiva.

Krmilnice s semeni in ptičjo hrano so pa vedno deležne obiska s strani stalnih vrst ptic kot so plavček,vrabec,velika sinica in podobni. Neglede na vreme se te ptice zadržujejo v predelu, kjer se odlaga hrana.
S časom te ptice pritegnejo tudi pozornost ptic, ki se bolj s težavo odločijo spustiti nižje in izpostaviti nevarnosti.

OPREMA:        -Canon 7D mark II + Canon 1D mark IV
                           - Canon EF 500mm f4 L IS II USM+ Canon EF 70-200mm f2.8L IS USM