Spet nam je bilo vreme naklonjeno in prav prijetno, s soncem obsijano in bi bila prav škoda če nebi izkoristili delček dneva za foto lov.
Prijetno druženje se je začelo zjutraj, ko se je družba zbrala.
Obiskali smo, kar nekaj lokacij, ki so bile zelo potencialne, da bi lahko našli kaj živali in ptic.
Na začetku ni kazalo prav nič dobro. Sonce se je začelo dvigovati kljub napovedi toplega vremena je bila še zmeraj prava zima.
Spola se med seboj dobro razlikujeta, na fotografijah je samec, samica je pa nevpadljivih barv. Namesto oranžno rdečkaste nosi rjavo barvo. Prehranjuje se s žuželkami, drevesnimi semeni, drevesnimi popki... Pozimi pa prav rad pride tudi na sončnična semena, in se spusti praktično k tlom, kjer tudi pobira druge ostanke ponavadi tiste, ki so padle z dreves.
Kalin se v manjših jatah potika okoli in išče hrano, zato je bilo prav zanimivo, ko jih je takole na vejah dreves sedelo tudi več. Žal pa ga nismo uspeli pričakati nižje kot pa na veje dreves.
Kasneje se odpravimo v manjši gozd večinoma poraščen z iglavci. Šlo je za zelo majhen gozd ampak zelo bogat smo kasneje ugotovili.
Šli smo z namenom zalesti nekaj srnjadi, kasneje smo spoznali, da nebo nič konkretnega.
Po nekaj minutnem opazovanju ptic se nenadoma pojavi Dolgoprsti plezalček.
Izjemno zanimiva ptica, ki se povzpenja na drevo iz tal po deblu do vrha v obliki spirale.Zaradi maskirnih barv ga izredno težko opazimo.
Prepoznaven je po nenavadno dolgem kljunu s katerim si išče hrano za lubjem.
Uvrščamo ga med manjše predatorje, ki veljajo, da jedo samo tisto, kar ujamejo sami.
Hrani se z žuželkami z ličinkami in drevesnimi semeni. V praksi se skoraj vedno loti debelejših dreves in se ne zadržuje na manjših.
Nekaj časa v zasledovanju te čudovite ptice nam prekriža pot Rumenoglavi kraljiček. Spomnim se, ko sva ga s prijateljem opazila v našem koncu in ga od takrat nikdar več nisva opazila. Tukaj jih je pa ,kar mrgolelo v manjših jatah, ki so se zadrževali visoko na vrhovih iglavcev. Sreča je bila, da so bile tudi manjše smrečice v gozdu, na katero so tudi sedali te čudovite ptice.
Ta ptica je ena izmed najhitrejših in odzivnejših. Na mestu praktično ne zdrži več kot sekundo, kot, da bi jih kaj preganjalo. V praksi sem opazil, da ne veljajo za plašljivo vrsto, ker če malo miruješ brez maskiranja pridejo na skoraj 1 m. V miru sva jih s prijateljem zasledovala in se niso pustili motiti, oni so opravljali svoje.
Rumenoglavi kraljiček velja za zavarovano vrsto v Sloveniji in gre za praktično najmanjšo in najlažjo vrsto ptic. Hrani se s semeni in pa semeni od iglavcev.
Zasledimo jih lahko samo v gozdovih iglavcev, kajti zadržujejo se samo tam.
Za fotografiranje rumenoglavega kraljička je pa res priporočljiva najboljša oprema za slabo svetlobo. Tam je namreč ni veliko, še bolj je pa pametno uporabiti bliskavico z better beamerjem.
Na koncu, nama je pa vendarle vaški pes prignal tudi srne v gozd.Ta srna ni bila čisto nič plašna in se je samo izpostavljala soncu in iskala svojo ekipo, ki jo je pes razgnal.
Za ta sončen in družaben dan je še, kar nekaj uspelo narediti. Sam sem najbolj vesel za kraljička, ki je zelo miniaturna ptica. Odlična mesta, ki jih bo potrebno kmalu spet obiskati in še popraviti in izboljšati fotografije. Do prihodnjič pa lep pozdrav!
OPREMA: Canon 7D mark II + Sigma 300-800mm f5.6 EX DG HSM + stojalo
